Pa smo ga le dočakali. Sneeeg. Sicer ga v dolini še nismo imeli, zato smo se učenci razredne stopnje toliko bolj razveselili torkovega športnega dneva na Sviščakih. Že pot je bila razburljiva, saj so otroci komaj čakali, kdaj bodo zagledali prečudovito zimsko pokrajino. Med vožnjo so ves čas spremljali sledi gozdnih živali, ki so bile v snegu dobro vidne in ugotavljali, katera žival je šla tam mimo. Tistega dne je bila narava zares lepa. Snega do kolen, vabljivi sončni žarki, ki so že naznanjali, da bodo nizke temperature kmalu pozabljene, so nas vabili na sankališče. Po obveznih napotkih za varno sankanje, so se z velikim veseljem zapodili po strmini navzgor in se še z večjim veseljem spuščali navzdol. Po nasmehih na obrazih in iskricah v očeh se je dalo videti, da uživajo. V času malice smo šli v planinski dom, kjer so nam postregli s toplim planinskim čajem. Malo smo se pogreli in odpočili ter se zopet zapodili proti strmini in se predali užitkom sankanja. Čas na snegu je hitro minil. Utrujeni, a dobre volje smo se vrnili na avtobus in se odpeljali proti domu.

Marija Štemberger